Zavarovanja za študente

Obvezno in dopolnilno zdravstveno zavarovanje

Študent do dopolnjenega 26. leta je v času rednega študija obravnavan kot družinski član zavarovane osebe (najpogosteje enega od staršev, preko katerega je zavarovan) in je tako upravičen do vseh zdravstvenih storitev, skladno z Zakonom o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ). Izredni študent je do dopolnjenega 26. leta prav tako obravnavan kot družinski član, če nima sklenjene pogodbe o zaposlitvi ali če ni prijavljen kot brezposelna oseba na Zavodu RS za zaposlovanje.

Po  novih Pravilih obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki se uporabljajo od 1. junija 2013, študentom ob začetku novega študijskega leta ni več potrebno predložiti potrdila o šolanju delodajalcu ali enoti Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). ZZZS namreč te podatke pridobi sam iz centralnega registra.

Obveznost predložitve potrdila o šolanju pa še vedno velja za študente, ki študirajo v tujini. Potrdilo o šolanju je potrebno predložiti za vsako novo študijsko leto, dokler je študent zavarovan kot družinski član, vendar najdlje do dopolnjenega 26 leta starosti. Pri tem zadostuje, da se na ZZZS predloži samo potrdilo o šolanju, na katerega se pripiše EMŠO študenta zaradi identifikacije v evidenci zavarovanih oseb.

Študenti po dopolnjenem 26. letu si morajo sami urediti obvezno zdravstveno zavarovanje saj ne morejo biti več zavarovani kot družinski člani preko staršev. Čeprav se je študent po zakonu dolžan vključiti samo v obvezno zdravstveno zavarovanje, postane s tem zavezanec za doplačila in je zato priporočljivo, da sklene tudi  dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Z obveznim zdravstvenim zavarovanjem je zavarovanim osebam zagotovljeno plačilo zdravstvenih storitev v celoti v omejenem obsegu (npr. preventivni pregledi, zdravljenje in rehabilitacija malignih bolezni, nujna medicinska pomoč), za ostale zdravstvene storitve pa mora študent, v primeru da nima sklenjenega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, doplačati. Študent, ki nima sklenjenega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja mora tako sam doplačati za večino zdravstvenih pregledov (pri izbranih zdravnikih, specialistih), zdravila (tudi če so izdana na zeleni recept), storitve bolnišničnega zdravljenja, zobnoprotetično zdravljenje, reševalne prevoze, ki niso nujni, in medicinske pripomočke.

Če študent ne sklene dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v enem mesecu od izgube statusa študenta oziroma od dopolnitve 26 let, se mu ob kasnejši sklenitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja določi trimesečno čakalno dobo.  To pomeni, da tri mesece od sklenitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ob obisku zdravnika sam krije delež stroškov zdravstvenih storitev, ki bi bili sicer pokriti iz dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, v tem času pa mora vseeno plačevati premijo.

Nezgodno zavarovanje

Vsako leto ob pričetku šolskega in študijskega leta zavarovalnice pripravijo kopico ponudb nezgodnih zavarovanj za otroke in mladino. Nezgode so pri aktivnih mladostnikih pogostejše kot pri odraslih, vendar gre v večini primerov za manjše poškodbe, ki nimajo trajnejših posledic. Vsakomur pa se lahko zgodi, da se v nesreči tudi težje poškoduje. Stroške, ki jih zahteva nakup zdravstvenih pripomočkov, nega na domu, dolgotrajnejše terapije ali celo morebitna preureditev stanovanja, lahko v najhujših primerih vsaj deloma pokrije nezgodno zavarovanje. Pri izbiri prave ponudbe je zato priporočljivo upoštevati kombinacijo, ki vsebuje progresivno izplačilo zavarovalne vsote za primer trajne invalidnosti, namesto da bi posvečali pretirano pozornost le dnevnemu nadomestilu in nadomestilu za bolnišnično zdravljenje.

Posebno pozornost velja nameniti nezgodnemu zavarovanju športnikov, saj veljajo delne omejitve pri izplačilu zavarovalnih vsot ( 66 %  zavarovalne vsote) za študente, ki se poškodujejo na treningih ali na tekmah športov, v katerih sodelujejo kot registrirani športniki. Registriranim športnikom zato predlagamo izbiro kombinacije Šport, ki zagotavlja izplačilo 100 % zavarovalnine, če pride do nezgode na treningu ali tekmi.

Zdravstveno zavarovanje za čas študija v tujini

Iz leta v leto narašča število študentov, ki odhajajo na študijsko izmenjavo ali prakso v tujino. Čas, preživet v tujini za vsakega posameznika nedvomno predstavlja dragoceno življenjsko izkušnjo. Vsako daljše bivanje v tujini pa za študente pomeni tudi večjo verjetnost, da bodo v tem času potrebovali pomoč zdravnika, pa četudi zgolj zaradi virusnega obolenja. Zato je pomembno, da si zagotovijo ustrezno zdravstveno zavarovanje. V državah Evropske unije osnovno zdravstveno pomoč zagotavlja Evropska kartica zdravstvenega zavarovanja. Ta krije nujne stroške zdravljenja v javnih zdravstvenih ustanovah. Višina kritja je priznana v skladu s povprečnimi cenami zdravstvenih storitev v Republiki Sloveniji. Ne krije pa stroškov prevoza v domovino in velja le v državah EU ter v državah podpisnicah sporazuma s Slovenijo (v Švici,  Makedoniji, Srbiji, Črni gori in Avstraliji).

V državah, ki niso članice EU, pa se morajo študenti prijaviti v javni zdravstveni sistem ali pa skleniti zasebno zdravstveno zavarovanje. Zavarovalnica Triglav ponuja posebno zdravstveno zavarovanje za dijake in študente za čas študija v tujini, ki ga je možno skleniti za obdobje od 90 dni do enega leta in zagotavlja kritje vse nujnih stroškov zdravniške oskrbe v tujini. Za sklenitev tovrstnega zavarovanja morajo zavarovanci poleg osnovnih podatkov predložiti tudi potrdilo o vpisu, ki ga je izdala tuja univerza, fakulteta ali šola.

Turistično zavarovanje in zdravstveno zavarovanje v tujini z asistenco

Študentsko obdobje številni mladi radi izkoristijo tudi za odkrivanje sveta. Po podatkih Statističnega urada RS se kar 83% mladih med 15. in 24. letom vsaj enkrat na leto odpravi na krajše ali daljše potovanje v tujino.

Če se odločite za krajša potovanja po Evropi, vam bo osnovno zdravstveno varnost zagotovila že Evropska kartica zdravstvenega zavarovanja, ki jo lahko naročite na spletni strani ZZZS. Ta krije nujne stroške zdravljenja v javnih zdravstvenih ustanovah. Višina kritja je priznana v skladu s povprečnimi cenami zdravstvenih storitev v Republiki Sloveniji. Ne krije pa stroškov prevoza v domovino in velja le v državah EU ter v državah podpisnicah sporazuma s Slovenijo (v Švici,  Makedoniji, Srbiji, Črni gori in Avstraliji). Zato kljub temu priporočamo sklenitev turističnega zavarovanja ali zdravstvenega zavarovanja za potovanje v tujino.

Za daljše popotniške avanture po bolj odročnih krajih sveta je skorajda nujna sklenitev turističnega zavarovanja. To vključuje kritje stroškov nujnega zdravljenja v javnih in zasebnih ustanovah, stroške prevoza do zdravstvenih ustanov in v domovino, stroške obiskov pri zdravniku ter stroške nakupa zdravil in nujnih zobozdravstvenih storitev. Poleg tega to zavarovanje zagotavlja dodatno varnost v primeru drugih nepredvidenih dogodkov, kot so zavarovanje odgovornosti, zloraba plačilnih in kreditnih kartic, poškodovanje ali odtujitev prtljage, prekinitev potovanja ali kasnejša vrnitev z njega zaradi bolezni in podobno. Posamično potovanje pri tovrstnem zavarovanju lahko traja največ 60 dni. Za daljša potovanja (predvsem tista ki so daljša od 60 dni) je bolj priporočljivo zdravstveno zavarovanje v tujini z asistenco, pri katerem časovne omejitve potovanja ni. Le to zagotavlja  kritje stroškov nujnega zdravljenja v javnih in zasebnih ustanovah, stroške prevoza do zdravstvenih ustanov in v domovino, stroške obiskov pri zdravniku ter stroške nakupa zdravil in nujnih zobozdravstvenih storitev.