Kdo najbolj trpi zaradi ekstremnih vremenskih dogodkov?

Na lestvici 10-ih najbolj prizadetih držav kar dve z območja Balkana
Svetovni indeks tveganja zaradi podnebnih sprememb analizira vplive ekstremnih vremenskih pojavov po smrtnih žrtvah, ki jih ti zahtevajo, in po gospodarski izgubi, ki jo povzročajo. V sklopu poročila so tako sestavili lestvico desetih držav, ki so bile po omenjenih kriterijih v letu 2012 najbolj prizadete. Najbolj zaskrbljujoče je, da sta med njimi dve državi z Balkana, na šestem mestu Srbija, dve mesti nižje pa Bosna in Hercegovina. Balkanske države so po soočenju z najbolj vročim poletjem v zadnjih 40 letih prizadele hude suše, ki so uničile pridelke in povzročile ogromne materialne izgube v kmetijstvu.  Po obsežnih požarih v naravi v letu 2010, ki so prizadeli številna območja Balkana, vzhodne Evrope in južne Rusije, je preteklo leto s sušami in poplavami znova pokazalo, kako občutljiva je ta regija na klimatske spremembe. Slovenija, se po zbranih podatkih nahaja na 60. mestu.

Število vremenskih nevšečnosti raste
Avtorji dokumenta poudarjajo, da število ekstremnih vremenskih nevšečnosti (npr. toplotni val v Rusiji, poplave v Pakistanu) raste, in ugotavljajo, da težje prizadenejo države v razvoju kot razvite države, ki imajo bolj kakovostne sisteme zaščite. V celotnem obdobju od leta 1993 do 2012 so bile najbolj prizadete države Honduras, Mjanmar in Haiti. Od desetih najbolj ogroženih jih je celo osem iz skupine držav v razvoju z nizkimi dohodki. V skupno 15 tisočih dogodkih je življenje izgubilo več kot 530.000 ljudi, ogromna je bila tudi materialna škoda.

V zadnjih letih so se tisoči ljudi po vsem svetu morali soočiti z neprizanesljivimi ekstremnimi dogodki, ki so bili izjemni zaradi števila izgubljenih življenj, zaradi ekonomskih škod in zaradi podnebnega obsega.

Kakšen je vpliv vremenskih razmer na poslovanje Zavarovalnice Triglav?
V Zavarovalnici Triglav spremljamo škodno dogajanje, ki je posledica vremenskih razmer. Leto 2012 so tako ob gospodarski krizi  zaznamovale posamične množične škode, posledice burje, pozeb, toče, neurij in poplav. Največje med njimi, poplave, so novembra prizadele večji del Slovenije in povzročile za približno 10,0 milijonov evrov škod. Zaradi februarske viharne burje na območju zahodne Slovenije smo beležili za 4,5 milijona evrov škod. V začetku aprila je spomladanska pozeba povzročila velik izpad pridelka, predvsem v sadjarstvu in v manjši meri v vinogradih, zaradi česar smo beležili 3,9 milijona evrov škod iz naslova zavarovanja posevkov in plodov. Poletne toče so na posevkih povzročile za približno 1,8 milijona evrov škode. Zaradi neurij s točo je bilo junija na območju osrednje in zahodne Slovenije za okoli 1,8 milijona evrov škod, julija pa še za približno 3,0 milijone evrov v osrednji in severozahodni Sloveniji.

Ob tem opažamo, da Slovenci še vedno ne posvečamo dovolj pomena dobremu premoženjskemu zavarovanju. Po vsakem neurju sicer opažamo rahel porast zavarovanj nepremičnin, a je v Sloveniji po naših ocenah še vedno nezavarovanih okoli 40 odstotkov vseh stanovanj. Ker vemo, da se bodo pogoste vremenske nevšečnosti z večjimi škodami dogajale tudi v prihodnje, vsem prebivalcem svetujemo, da čim prej preverijo ustreznost zavarovalne zaščite.

Tudi letošnje leto ni prizaneslo z vremenskimi nevšečnostmi. Že nedavno neurje je po zadnjih podatkih povzročilo približno 2.000 škodnih primerov v višini okoli dva milijona evrov. Sporočilo, ki ga je 13. novembra podala Svetovna meteorološka organizacija (SMO) poudarja, da bi bilo lahko, glede na podatke za prvih devet mesecev, leto 2013 med prvih deset najtoplejših let, odkar se uradno merijo podatki (1850). Glede na trenutno vremensko dogajanje pa je nemogoče napovedati, kakšne vremenske razmere so še pred nami.

Vir: http://germanwatch.org/de/download/8551.pdf