Naj poležavanje na plaži ne pokvari dopusta

12. 6. 2014
Porjavela koža v naši kulturi velja za pojem lepote in zdravega videza, zato ležanje na soncu velja za eno najbolj priljubljenih poletnih aktivnosti. Vendar pa so učinki sončenja na telo posledica ultravijoličnega sevanja, porjavelost pa zaščita, s katerim se pred njim brani človeška koža. Zato je dobro vedeti, kako iz sončenja potegniti kakšen pozitiven učinek in se hkrati čim manj izpostavljati nevarnostim. Svetuje Sašo Rebolj, dr. med., spec. družinske med., moderator Med.Over.Net na forumu Urgenca.

Številne prednosti in nevarnosti sončenja

Zmerno izpostavljanje sončni svetlobi pomembno sodeluje pri nastajanju vitamina D v koži, njegovo pomanjkanje pa v prvi vrsti povzroča motnje v izgradnji kosti. Pomanjkanju se pripisuje tudi povečano zbolevnost za rakom, srčnimi in avtoimunimi boleznimi. S sončenjem pa vitamin D ne narašča v nedogled in ga je za pozitivne učinke kmalu dovolj. UV žarki prodirajo globoko v celice kože in trajno uničujejo njen genetski material. Posledica pretirane želje po zagorelosti je prezgodnji videz postarane in nagubane kože ter pojav pigmentnih madežev. Najbolj pa se bojimo razvoja več vrst kožnega raka, kjer je izpostavljenost soncu glavni dejavnik tveganja. Tudi sončne opekline niso le neprijetnost. Ne nastanejo od vročine, ampak od obsevanja in jih vedno opazimo z zamudo. Čakanje na pordelo in bolečo kožo, preden se skrijemo v senco, je veliko prepozno za preprečitev škode. Že tvorba kožnega pigmenta in zagorelost sta posledica uničenja posameznih kožnih celic in poskusa kože, da se s tem ubrani še večjih poškodb.

Kako se varno sončiti?

Za čim varnejši dopust se moramo izogibati sončenju, ko je sonce najmočnejše, to je med deseto in šestnajsto uro. Tudi izven tega časa je potrebno uporabljati sončno kremo z zaščitnim faktorjem vsaj 15. Še posebno previdni morajo biti rdečelasi in svetlopolti. Zaščitna oblačila močno zmanjšajo prejete odmerke UV sevanja, sodobni materiali nas ne ovirajo niti pri kopanju ali športu. Ne smemo pozabiti niti na zaščito glave, obraza in oči. Ker se UV sevanje odbija od vode in skal, nas zadrževanje v senci ne reši izpostavljenosti v celoti, lahko pa jo precej zmanjša. Na plažo se nikoli ne odpravimo brez sončne kreme, sončnih očal, senčnika, pijače, ure in pameti.

UV žarki niso edina nevarnost

UV žarki niso edina nevarnost, ki preži na nas na dopustu. Tudi bakterije so rade na toplem. Ko se nastavljamo sončnim žarkom, se razmnožujejo v naši hrani in povzročajo najpogostejše dopustniške bolezni, kot so driske in bruhanje. Na plaži težko zagotavljamo dovolj hladno torbo za varno hrambo hrane, zato je pomembno, da izbiramo nepokvarljivo hrano, ki ni občutljiva na višje temperature. Posebno občutljiva je tista, ki vsebuje meso, ki se mu raje izognemo. Tudi sicer je za  vroče okolje primernejša lahka hrana in pa predvsem uživanje zadostne količine tekočine.

Kaj če pride do zastrupitve?

Če se vseeno zgodi, da se zastrupimo s hrano, kakor radi imenujemo poletne prebavne težave, si lahko marsikdaj pomagamo sami. Zadrževanje v senci in nadomeščanje zadostne količine tekočine preprečuje dehidracijo, ki je pri takih težavah najbolj nevarna. Še posebej ogroža majhne otroke, še toliko bolj, če ob driski tudi bruhajo, kar zelo oteži nadomeščanje tekočine. Ob hujši prizadetosti, dehidraciji ali bolečinah v trebuhu, pa moramo poiskati strokovno pomoč.

Deli povezavo na:
Share on Google+