Nezgoda na smučišču! Kaj pa zdaj?

Samo po slovenskih smučiščih se letno spusti okrog milijon smučarjev, poškoduje pa se jih približno tisoč. Neznanje, objestnost, nezadostna fizična pripravljenost, neprilagojena hitrost smučanja in vožnja zunaj urejenih smučarskih prog največkrat botrujejo poškodbam, kot so zlomi, zvini, izpahi, udarnine, odrgnine, poškodbe kolen in pretresi možganov.

Vir: www.slovenia.info, avtor: Lenarčič

Ta dejstva večine smučarjev ne odvrnejo od uživanja na belih strminah in prav je tako. Vseeno pa se pred pripravljanjem smučarske opreme velja vprašati, ali sploh vemo, kako pravilno reagirati, če smo priča nesreči na smučišču. Hkrati pa najbrž ni odveč tudi opozorilo, da nas lastna nezgoda poleg bolečine, poškodbe in časa za okrevanje lahko stane tudi nekaj povprečnih slovenskih plač, če nismo ustrezno zavarovani. Sploh če odhajamo na smučanje v tujino.

Dolžnosti smučarjev ob nesreči

Pa začnimo od začetka. Pri kakršni koli nesreči na smučišču je vsak smučar po 9. mednarodnem vedenjskem pravilu FIS dolžan po svojih močeh pomagati ponesrečencu. Pri tem je treba upoštevati naslednji postopek:

• K ponesrečencu pristopimo varno, da ne ogrožamo drugih smučarjev.
• Preverimo odzivnost poškodovanca in po potrebi pokličemo na pomoč reševalce.
• Obvezno zavarujemo kraj nesreče z v tla zapičenimi prekrižanimi smučmi nekaj metrov od nesreče.
• V skladu z ukrepi za prvo pomoč in glede na naravo poškodbe pomagamo ponesrečencu do prihoda reševalcev ter ga s pogovorom poskušamo pomiriti. Poskrbimo tudi, da se ponesrečenec ne podhladi. Če je to potrebno, njegovo telo podložimo s svojo bundo ali ga z njo pokrijemo.

Na smučiščih v Sloveniji ob nesreči velja postopek, opisan v nadaljevanju. Ko na kraj nesreče pridejo reševalci in predstavniki nadzorne službe, sestavijo zapisnik z vsemi ključnimi podatki o nesreči in okoliščine tudi fotografirajo. Zapisnik shrani upravljavec smučišča, po en izvod pa se pošlje pristojni inšpekciji in udeležencem nesreče. Pri pisanju zapisnika običajno zberejo imena in naslove prič dogodka, ki so lahko ključne pri ugotavljanju okoliščin nesreče. Hkrati ugotavljajo tudi psihofizično stanje poškodovanca. Posebej pozorni so na morebitno alkoholiziranost, kajti smučar, ki ima v krvi več kot 0,5 grama alkohola na kilogram krvi, na smučišču nima kaj iskati. Preverijo tudi uporabo zaščitne čelade in drugih zaščitnih oblačil oziroma opreme.

Odgovornost in upravičenost do odškodnine

Za svojo varnost na belih strminah je primarno odgovoren vsak sam, za varno smučišče pa upravljavec, ki mora skrbeti za vzdrževanje reda na smučišču. Če se pri smuki poškodujemo in menimo, da je za nezgodo kriv nekdo drug, moramo zavarovati dokaze. Postopek je enak, kot smo ga že opisali, če imamo s seboj mobilni telefon, celotno situacijo še fotografiramo. V vsakem primeru pa je dolžnost vsakega smučarja, da spoštuje pravila FIS o varnem smučanju. Če jih ne, je namreč za to civilno odgovoren, kar pomeni, da posameznik za svoja dejanja odgovarja sam.

Zdravljenje in (veliki) stroški

Ko smučar po nesreči pristane v varnih rokah zdravnikov, se lahko zatakne pri financiranju zdravstvene oskrbe, zato se pred uživanjem v belem športu splača poskrbeti tudi za optimalno zavarovanje. Stroški reševanja in zdravljenja se razlikujejo glede na to, za kakšno vrsto poškodbe gre, kje se je nesreča zgodila in v kateri ustanovi poteka zdravljenje.

Slovenska smučišča

Stroški zdravstvenih storitev ob nesrečah na slovenskih smučiščih se praviloma poravnajo iz obveznega in dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v ustreznem odstotnem deležu, pri čemer za uveljavljanje storitev zadostuje zdravstvena kartica. Četudi je nimate pri sebi, vas bodo reševalci oskrbeli in prepeljali v dolino. Poravnajo se tudi stroški helikopterskega prevoza. A pozor, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) in zavarovalnice, ki ponujajo dopolnilno zdravstveno zavarovanje, lahko zahtevajo povrnitev stroškov zdravljenja, če ugotovijo, da je šlo za namerno ali iz malomarnosti povzročeno poškodbo ali smrt.

Tuja smučišča

V tujini so stroški zdravstvene oskrbe v primerjavi s Slovenijo precej višji , razlike pa so še večje, če se ponesrečenec zdravi v zasebnih in ne v javnih zdravstvenih ustanovah, na kar pa poškodovanec običajno nima velikega vpliva. Reševalci ga namreč odpeljejo tja, kjer lahko zanj najbolje poskrbijo, ob smučiščih pa so to pogosto specializirane zasebne ambulante. In kaj to pomeni z vidika stroškov?

V javnih ustanovah v EU, EGP in Švici lahko uveljavljamo evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja, ki jo brezplačno naročimo na ZZZS in s katero smo upravičeni do brezplačnih nujnih zdravstvenih storitev, ki pripadajo obveznemu zdravstvenemu zavarovanju. Storitve se uveljavljajo v skladu s predpisi države, v kateri zavarovana oseba poišče zdravniško pomoč, kar pomeni, da je treba nekatere storitve tudi doplačati, če tako velja tudi za zavarovane osebe teh držav. Če se poškodovanec znajde v zasebni ustanovi navedenih držav, kjer ne sprejemajo evropske kartice, pa mora stroške plačati iz svojega lastnega žepa. Kasneje sicer lahko na ZZZS vloži prošnjo za povračilo stroškov, ki ji mora priložiti originalne račune in medicinsko dokumentacijo. Na tej podlagi ZZZS najprej ugotavlja upravičenost do povračila stroškov, potem pa, če je upravičenost potrjena, povrne stroške v višini, kot bi jo priznala tuja zavarovalnica.

Nezanemarljivi stroški prevoza

V takšnih primerih razliko pokrije turistično zavarovanje, ki krije tudi stroške nujnih prevozov zavarovanih oseb (npr. helikoptersko reševanje) od mesta poškodbe do bolnišnice. Ti so v tujini večinoma predmet prostovoljnih zavarovanj in do njih z evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja nismo upravičeni. So pa ti stroški zelo veliki. V Avstriji na primer helikopterski prevoz v bolnišnico v povprečju stane od 3.000 do 6.000 evrov! Če si želimo ob poškodbi zagotoviti tudi dnevno odškodnino v času zdravljenja ali zavarovalnino iz naslova morebitnih trajnih posledic, se splača pozanimati tudi o nezgodnem zavarovanju. Za osnovno kritje najpogostejših težjih smučarskih poškodb, kot so zlomi, pa je priporočljivo zavarovanje športnih aktivnosti.

Včasih se nesreči ne moremo izogniti, morda pa s čim boljšo preventivno pripravo nanjo dosežemo, da nas ta rajši obide. Naj bo tako čim večkrat!