Smučarske počitnice: Tretji dan ne pretiravajte

Smučanje je lahko užitek ali pa nočna mora. Dobra telesna pripravljenost je najboljše zagotovilo, da bomo na smučarskih počitnicah uživali. Pregovorna kriza tretjega dne se nas ne bo niti dotaknila.

Večja hitrost, več možnosti za poškodbe 

Smučanje je zadnjih dvajset let hitrostno močno napredovalo. Zavoji so zaradi smuči s poudarjenim stranskim lokom lažji, posledično je hitrost smučanja večja, saj je manj stranskega oddrsavanja. Večja hitrost pri smučanju pomeni večjo možnost, da gre kaj narobe.

Reševalci kranjske gorske reševalne službe, ki so odgovorni za reševanje na smučišču Krvavec, pravijo, da smučarji za svojo varnost in varnost drugih na smučišču lahko naredijo največ, če prilagodijo smučanje svojim sposobnostim in trenutnim razmeram. "Hitrost, sploh s karving smučmi, je izredno vabljiva, hitro pa, sploh ob kakšni nepredvideni situaciji, tudi zelo nevarna. Vedno je pomembno poskušati predvideti, kaj bodo v naslednjem trenutku storili drugi smučarji," pravi načelnik društva GRS Kranj Gregor Dolinar.

Opažajo, da je smučarska čelada v zadnjih letih postala samoumeven kos opreme za večino smučarjev. Zaradi tega je vse manj hudih poškodb glave zaradi trkov, ki pa so vseeno tako intenzivni, da so pretresi možganov zelo pogosti. Tako njihovi reševalci na Krvavcu oskrbijo največ poškodb kolen, ram, zlomov kosti, poškodb hrbtenice in pretresov možganov. Pri deskarjih na snegu so najbolj na udaru roke, zapestja in rame, pri smučarjih pa noge.

Utrujen smučar je nevaren smučar

Proti koncu smučarskega dneva smo že malo utrujeni. Prvi opozorilni znaki, da moramo počivati, so bolečine v nogah in hrbtu zaradi preobremenitve. Takrat si moramo nujno vzeti čas za počitek.

Od vsakega posameznika je odvisno, kdaj je najboljši čas za počitek. "Nekdo zdrži več, nekdo manj, počivati moramo že zato, da nekaj spijemo in se najemo. Smučanje je obremenilen šport in izgubljeno energijo je treba nadomestiti," pravi Blaž Lešnik, predsednik Združenja učiteljev smučanja Slovenije.

Na smučarskih tečajih se lahko malce zanesemo na učiteljevo znanje. "Učitelj mora pri svojih tečajnikih prepoznati znake utrujenosti, predvideti mora čas za počitek, in sicer takrat, ko je utrujen najslabši član skupine, ne takrat, ko je utrujen najboljši," je še povedal Blaž Lešnik in dodal, da bi bilo idealno, če bi tudi na družinskih smučarskih počitnicah upoštevali zgornje pravilo.

V resnici se dogaja ravno nasprotno: "Ljudje prvi dan smučanja močno pretiravajo, potem pa tri dni ne morejo hoditi." Zato izkušeni smučarski mački svetujejo, da začnemo počasi, preudarno in ne pretiravamo.

Tretji dan ni šale

Tretji dan je vedno najbolj kritičen, tako na počitnicah kot v šoli v naravi oziroma na smučarskih tečajih. "Tretji smučarski dan so mišice namreč na vrhuncu utrujenosti, mi pa se še ne zavedamo splošne utrujenosti, ki je prav tako lahko razlog za nesrečo," je povedal Blaž Lešnik.

Po njegovem mnenju bi bilo zelo modro prvi dan smučanja najeti izkušeno strokovno pomoč, sploh če se na bele strmine podamo samo enkrat letno, in to za več dni.

Jeseni začeti, da bodo spomini na smučanje samo lepi

Na utrujenost med smučanjem je treba misliti že pred počitnicami, zato je dobro, da se redno ukvarjamo s športom in smo ves čas v stiku s telesnimi obremenitvami, da nas naporen športni podvig ne udari že prvi smučarski dan.

Sistematično pripravo na smučanje moramo začeti jeseni. Priporočljiva sta pohodništvo in tek. Pri smučanju so najbolj obremenjene mišice nog, hrbta, pa tudi rok, predvsem zaradi palic. Smučanje je atipično gibanje in močni moramo biti tudi v rokah, če ne zaradi drugega, zaradi večje odzivnosti ob padcih.

Po smučarskem dnevu Blaž Lešnik priporoča raztezne vaje, ki so pomemben del vsake športne vadbe, pa naj bo to pred smučanjem ali po njem. Najbolj obremenjene mišice je pametno pretegniti, da vsaj delno umilimo vnetje mišičnih vlaken. Več kot dobrodošle so tudi masaže.

Povzeto po www.siol.net.