Sprostitev je pol zdravja

V današnjem hitrem svetu nas stresni trenutki spremljajo vsepovsod. Vsak delovno aktiven človek se verjetno večkrat tedensko sooči s stresom. Nekatere stres spremlja v večjem obsegu, druge v manjšem, nekaterim škoduje, spet drugim koristi, nekateri ga potrebujejo za uspešno premagovanje ovir, drugim povzroča dodatno breme. Skratka, stres doživljamo v različnih količinah in okoliščinah prav vsi,  vedno smo ga in vedno ga bomo.

Kako stres vpliva na nas oziroma kašen je naš odziv na neprijeten dogodek, pa je predvsem odvisno od nas samih, kajti pogosto je glavni vzrok za stres prav naše negativno razmišljanje oz. naše negativne misli, ki imajo močan vpliv na naša čustva in posledično na naše obnašanje. Pomembno je, da si v stresnih situacijah znamo pomagati sami in da znamo poskrbeti za sprostitev ter ne pustimo stresu, da se povzpne čez našo mejo tolerance in doseže negativen vpliv na naše počutje.

Oblik za sprostitev telesa in duha je veliko. Nekateri ljudje se sprostijo ob poslušanju glasbe, petju, plesu, ogledu komedije, spet drugi se v želji po sprostitvi odločijo za športno aktivnost, sprehod v naravi, druženje s prijatelji, si privoščijo blagodejno masažo, počitek v savni, itd.

Vdih, izdih – tako preprosto je lahko

Ko pride do stresne situacije, pogosto pozabimo na dihanje. Začnemo dihati hitreje in plitko, kar vzbudi dodaten občutek tesnobe, utrujenosti in nemira v našem telesu. Že samo s pravilnim dihanjem lahko veliko doprinesemo k dobremu počutju in umirimo trenutne telesne napetosti. Vzemite si svojih pet minut večkrat ali pa vsaj enkrat na dan in umirjeno zadihajte na kakšnega od naslednjih načinov:

Globoko, enakomerno in umirjeno dihanje: udobno se namestite, zaprite oči in se osredotočite na svoje dihanje. Dihajte skozi nos, počasi, mirno in enakomerno. Z vsakim globokim vdihom in počasnim izdihom se usmerite vase in mislite na vaše ugodno počutje. Izdih naj bo dvakrat daljši od vdiha (npr. če traja vaš vdih 3 sekunde, izdihujte zrak 6 sekund).

Dihanje s štetjem: prejšnjo vajo lahko popestrite s štetjem, in sicer tako da med dihanjem štejete od 1 do npr. 100 počasi, mirno in enakomerno.

Kontrola ritma dihanja: vsak vdih in izdih naj trajata določeno dobo (1 doba naj bo dolga približno 1 sekundo), vmes zadržite dih za določeno dobo. Dihajte po enem od naslednjih ritmov in izbrano vajo nekajkrat ponovite:

• 3-1-3: globoko vdihnite (vdih naj traja tri dobe), zadržite dih za eno dobo in počasi izdihnite (izdih traja enako dolgo kot vdih, tri dobe). Ta tehnika dihanja je najbolj pogosto uporabljena.
• 4-2-4: vdihnite, vdih naj traja štiri dobe, zadržite dih za dve dobi in počasi izdihnite.
• 6-3-6: vdih traja šest dob, dih zadržite za tri dobe in nato počasi izdihnite. Daljši kot je ritem, več vadbe zahteva, zato je zaradi svoje težavnosti manj uporaben.

Dejstvo je, da prav vsakdo izmed nas potrebuje čas za sprostitev. Vzemite si ga in tako zavarujte zdravje.